Zakladnica olj. Zakladnica dobrega.

Kakovost bučnega olja je najbolj odvisna od kakovosti bučnih semen. Čim bolj kakovostna so bučna semena, tem bolj žlahtno kapljico bučnega olja lahko pridobimo. Tega se v Tovarni olja GEA zelo zavedamo.

Štajerska in Prekmurje, ki sta pokrajini na severovzhodu Slovenije, se ponašata z dolgoletno tradicijo predelave bučnih semen v bučno olje. Zgodovinski zapisi o stiskanju bučnih semen in najstarejša stiskalnica, ki je bila zgrajena na Štajerskem davnega leta 1750, pričajo, da se je tradicija pridobivanja bučnega olja začela že v 18. stoletju. V 19. stoletju pa se je pridobivanje olja iz bučnih semen močno razširilo po Štajerskem in v Prekmurju. Tovarna olja GEA, ki se nahaja v osrčju Štajerske, proizvaja bučno olje že od leta 1904.

Bučno olje je bilo med poznavalci od nekdaj priljubljeno, za mnoge pa je še vedno neodkrita zakladnica zdravja in dobrega okusa. Zadnja leta se kot kulinarična posebnost vse bolj uveljavlja v Evropi in drugod po svetu. Žlahtne kapljice bučnega olja lahko oplemenitijo značaj priljubljenih jedi.

Na  1. Mednarodni razstavi bučnega olja ALPE – ADRIA, ki je bilo dne 26. 5. 2018 v Varaždinu,je GEA Štajersko prekmursko bučno olje prejelo srebrno medaljo.

Leta 2010 je Štajersko-prekmursko bučno olje GEA v okviru 77. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu prejelo zlato medaljo v kategoriji bučnih olj.

Štajersko-prekmursko bučno olje GEA je bilo eden izmed zmagovalcev za najbolj izvirne proizvode na Mednarodnem sejmu hrane in pijače IFE 2007 v Londonu.

Hladno stiskano bučno olje vsebuje v 100 g olja od 50 do 70 mg naravnega vitamina E (odvisno od sorte in letine).

Štajersko-prekmursko bučno olje sodi med slovenske in EU zaščitene kmetijske pridelke in živila.

Za proizvodnjo 1 litra bučnega olja potrebujemo 33 srednje velikih buč oz. cca 2,6-2,8 kg očiščenih bučnih semen.

Svetovna pridelava oljnih buč se ocenjuje na skupno 600 tisoč hektarjev s skupnim pridelkom 200 tisoč ton suhih bučnih semen.

Svetovna poraba bučnih semen je sledeča:
80% (160.000 t) se porabi v pekarski industriji,
10% (20.000 t) se predela v olje in
10% (20.000 t) je namenjenih ostali uporabi.